Spletne igre 

Slovenska spletna podjetja večinoma bolj sledijo podjetjem na razvitejših trgih, kot razvijajo lastne poslovne koncepte, pri tehnološkem razvoju spletnih strani, portalov in aplikacij pa ne zaostajajo bistveno za tujimi. Spremljajo novosti in jih s krajšim zamikom pripeljejo k nam. Večji zaostanek opažamo pri ponudbi kakovostnih spletnih vsebin in servisov, kar pa je povezano z manjšimi deleži spletnega oglaševanja in marketinga. Delež sredstev, ki ga slovenska podjetja namenijo za trženjske dejavnosti na spletu, je pri nas kljub nadpovprečno visoki penetraciji uporabnikov interneta bistveno manjši kot v razvitejših državah, kar posredno onemogoča hitrejši razvoj spletnega založništva. Večina spletnih medijskih podjetij se namreč financira prav iz oglaševanja. Tradicionalne agencije na domačem trgu še vedno dajejo prednost klasičnim medijem, ki so z njihovega poslovnega vidika tudi najbolj dobičkonosni.

Spletne strani z igrami: igre 1000, igre 101, igre 24h in igre 24x7

Svetovna gospodarska kriza je spletne medije med vsemi mediji najmanj »oplazila«. Cenovna učinkovitost digitalnega marketinga je povod, da so oglaševalci internet prav v času krize uvrstili med svoje strateške komunikacijske kanale, prihodki iz tega naslova pa so zato ohranili razvoj spletnih medijev. Lep primer razmer v krizi je denimo Španija, ki ima letos 28-odstotno rast oglaševanja v spletnih medijih v primerjavi z letom 2009. Uporabniki z vidika vsebin niso prikrajšani, dejstvo pa je, da se v danih razmerah zaostruje boj med različnimi tipi spletnih medijev. Grožnja tematskim medijem so različna socialna okolja, kjer se uporabniki povezujejo in sami ustvarjajo vsebine, upravitelji tovrstnih medijev pa lahko ponudijo bistveno nižje cene oglasnega prostora kot mediji, ki jim vsebinske prispevke ustvarja »plačana« delovna sila. Spletna analitika je danes pomembnejša kot kdaj koli prej, orodja za spremljanje učinkovitosti pa so že izredno natančna.